Glas iz Zaliva, glas Borisa Pahorja, ki ga je pošiljal v slovensko notranjost iz Mesta v Zalivu, kakor je literarno imenoval svoje rodno mesto Trst; glas, ki ga je razširjala njegova revija Zaliv, ki smo jo študentje skrivoma prinašali iz zamejstva v Slovenijo, včasih tudi neuspešno, čemur so sledili zastraševalni ukrepi na meji, kar nas je pravzaprav zabavalo - ta glas, nas je dramil v slovensko samozavest in državljanski pogum. Prebujal je narodno odgovornost in  zavest v domovini, ki je postajala vse bolj uspavana ob bučnih ideoloških napevih, da je plahnela v staro trdovratno bolezen slovenskega človeka, v njegovo zatekanje k univerzalističnemu nezavedanju svoje lastne istovetnosti.

Peter Kovačič Peršin

Izdano v sodelovanju z Društvom 2000