Slovensko kulturno sceno v zadnjih dveh tednih pretresa gladovna stavka direktorja Zavoda KSEVT Mihe Turšiča, ob tem pa tako od domačih, kot tujih partnerjev dobivamo vprašanja o stanju v slovenski kulturi. Inštitut Soeren Kierkegaard z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki je predvsem posledica neke sedaj že ustaljene prakse degradiranja področja kulture v Sloveniji. Miha Turšič je svoje zahteve gladovne stavke strnil v tri točke. Prvi dve zahtevi se dotikata neposredne situacije okoli zapletov z Zavodom KSEVT, tretja zahteva pa je ponovno zvišanje proračuna za kulturo na dva odstotka državnega proračuna, kajti slednji je sedaj nižji za 0,4 odstotka. Inštitut Soeren Kierkegaard vidi v prvih dveh točkah zahtev predvsem simptom neustreznega ravnanja s prodornimi kulturnimi institucijami v Sloveniji. Tretja zahteva pa je v veliki meri vzrok prvih dveh, četudi ne gre zgolj za finančne probleme, pač pa predvsem vkoreninjenost birokratske miselenosti tja, kamor v nobenem primeru ne sodi, to je v ustvarjalnost. Zavoljo tega smo se odločili, da na Vlado republike Slovenije naslovimo pismo, v katerem jih pozivamo, da se iz pričujočega primera naposled podučijo o realnem stanju v kulturi in da ne dopustijo nadaljnjega uničevanja kulture, predvsem pa ne potiskajo ustvarjalcev čer rob zmožnosti. Prilagamo tudi pismo, ki smo ga poslali na Vlado republike Slovenije.