EMILY MARTONE: (Ne)politika prijateljstva in žalovanja
Ta prispevek je namenjen preučevanju vprašanja skupnosti v Kierkegaardovi misli, ki jo primerja z Montaignovim konceptom političnega prijateljstva in Derridajevimi politikami prijateljstva. Da bom izpostavila možne povezave med pojmoma prijateljstva in političnega, bom razpravljala o načinu, kako trije avtorji obravnavajo dve strogo povezani temi: prijateljstvo in žalovanje.
Montaigne je po aristotelsko-ciceronski lekciji o filiji in branju prijatelja Etienne de la Boetija poudaril politično razsežnost prijateljstva. Klasična merila podobnosti, enakosti in vzajemnosti združuje s temeljnim trenutkom svobodne in prostovoljne izbire, ki oblikuje posameznike v konfliktnih razmerah. Kot je dejal Montaigne, je odločitev politična kategorija prijateljstva, ki pomeni mikroskopsko raven družbe in kritično napako človekove nagnjenosti k prostovoljnemu hlapčevanju.
Derrida v Politiki prijateljstva dekonstruira metafizično tradicijo, ki je temeljila na političnem prijateljstvu. V nasprotju z Montaignom Derrida vidi tipične značilnosti političnega prijateljstva skupaj z njegovimi možnimi degenerativnimi izidi. Politični premiki k že znani konfiguraciji, ki temelji na naravoslovni predpostavki: družina, država, narod so prepleteni z mitom o zemlji in krvi. Politično je potemtakem utemeljeno na prijateljstvu, ki svoj pogoj možnosti najde v dialektični suspenziji sovraštva in s tem v mitskem paru Prijatelj / sovražnik. Montaigneova beseda: "O prijatelji moji, ni prijatelja", postane neločljiva od Nietzschejeve: "Sovražniki, sovražnikov ni". Vendar pa Derrida predvideva možnost prijateljstva kot nepolitičen pojav in ga identificira v odnosu, ki ga je žalost, vedno prisotna v prijateljstvu, preživela.
Kierkegaard ponuja alternativno kritično branje obema predhodnima interpretacijama: opisuje prijateljstvo po Montaigneovih besedah, nato pa ga z ljubeznijo deli v svojih preferenčnih zvezah. Ker je prijatelj izbran zato, ker ustreza klasičnim kriterijem prijateljstva, se njegova drugačnost izgubi in odnos se zoži na narcistično podvojitev ega.
Bolj kot dva ega postaneta eno z medsebojno združitvijo, se večji slednji poenoten ego oddalji od drugih zunaj odnosa. Ker je prijateljstvo kot družbena celica ustvarjeno na takšen
izključen in izključuijoč način, Kierkegaard opisuje – daleč pred svojim časom – celotno politiko kot samo po sebi narcistično. Enten-Ellerjev Symparanekromenoi, zbor mrtvih (npr
prijateljstva med Lelijem in Cicerom, La Boetijem in Montaigneom) je vzor osamljenosti in družabnosti, ki sta značilna za sodobno družbo. Kierkegaard tem preferencialnim vezem nasprotuje z ljubeznijo do bližnjega in modelom krščanske skupnosti kot izvedljive alternative paradigmi politične teologije. Kategorija bližnjega suspendira razliko med prijateljem in sovražnikom in se tako izkaže za popolnoma nepolitično. Hkrati se odpira v vrsto družbene vezi, emblematično predstavljeno z ljubeznijo do pokojnika, ki nadomešča konstrukcijo skupne identitete, ki temelji na podobnosti (družbi), vzajemni odprtosti do drugih, ki je hkrati kenotična izpostavljenost in razlastitev nekega ega (skupnosti).
Thomas Menamparampil (IND); povzetek
DIALOG CIVILIZACIJ, RICCIJEV MODEL
Zgodovina nam govori, da se razlike pojavljajo med skupnostmi, kulturami, državami in še zlasti med civilizacijami. Ne gre zato, da ne bi marali drugih kultur ali civilizacij, ampak smo napačno razumeli pomene. Majhni problemi so velikih proporcev. Z popolnoma razvito tezo Samuela Huntingtona o neizogibnosti "spopada civilizacij" ne moremo iti do konca, strinjamo pa se z njegovim osrednjim argumentom, da je v sodobnem času prišlo do ponovnega prebujanja kultur in civilizacij in da se meje zaostrujejo. Obstajajo možnosti za večjo oblastnost in napetosti, in dobro je iskati poti, ki vodijo k umirjanju strahov, dialoga, sprave in sodelovanja.
7.Mednarodni filozofski Simpozij Miklavža Ocepka
»Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja«
V sodelovanju s Cankarjevim domom in Razvojno informacijskim centrom Bela krajina (RIC)
Søren Kierkegaard 2019
7. mednarodna konferenca in delavnica
Primostek pri Metliki, Ljubljana, 13. 5. – 17. 5. 2019
Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana
V sodelovanju z Cankarjevim domom, Razvojno informacijskim centrom Bela Krajina (RIC) in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.
Primostek pri Metliki (Big Berry Resort), Slovenija – od 13. do 15. maja 2019
Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija – 16. in 17. maj 2019
Tema: EKSISTENCIALIZEM IN MOŽNOST NOVE POLITIKE V SVETU
Kierkegaardovo leto 2019
7. Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka
POZIV
Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard Ljubljana
Soorganizator: Založba KUD Apokalipsa
Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom
Črnomelj, Slovenija - od 13. do 15. maja 2019
Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija - 16. in 17. maj 2019
Tema: EKSISTENCIALIZEM IN MOŽNOST NOVE POLITIKE V SVETU
V svetu, v katerem živimo, bolj kot kadar koli potrebujemo dialog med različno mislečimi, ki bo negoval pluralizem idej in prepričanj v smeri duhovne odprtosti. Na 7. simpoziju Miklavža Ocepka želimo spodbuditi dialog med različno mislečimi v svetu, zato tudi premik Rose Luxemburg v eksistencializem in njeno misel spontanosti revolucije, ki je temeljno eksistencialna, kot pa je s svojim zgledom pokazala Simone Weil tudi dejansko filozofska. Govorimo o bivanjskem zaobratu Posamičnika. Tej eksistencialni revoluciji daje razsežnost eksistencialne komunikacije in nenehnega preizpraševanja vesti novo razsežnost, kar ji dodaja misel Karla Jaspersa. Da bi to dosegli pa potrebujemo državljansko pomiritev, da bi pozdravili rane, ki so globoke. Temelj možnosti tega dialoga je pogovor brez obsodbe!
- Ta tematika s Kierkegaardom navdihnjenim razmišljanjem se bo tako navezovala na misel:
- KARLA JASPERSA (1883-1969), ROSE LUXEMBURG (1871-1919), SIMONE WEIL (1909–1943) ter obenem spominjala obletnice nastanka revije 2000 (1969)
Kasneje bomo k programu priložili nagovor, ki ga bo nekdo od glavnih govornikov prispeval kot odprto povabilo za kritično in ustvarjalno ukvarjanje s to aktualno temo.
Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo skupaj z naslovom njihovega prispevka v slovenskem in angleškem jeziku najkasneje do 15. novembra 2018 na naslov spletne pošte: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Rok za oddajo prispevkov je 15. januarja 2019. V okviru simpozija ima vsak udeleženec (razen osrednjih govornikov) 20 minut za svojo predstavitev in/ali 15 minut na delavnici. Dolžina pisnega prispevka naj bo med 20,000-25,000 znakov. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, bodo objavljeni v zborniku v slovenskem in angleškem jeziku leta 2020.
*
Svoboda samo za podpornike vlade, le za člane ene stranke - naj bodo še tako številni - sploh ni svoboda. Svoboda je vedno in izključno svoboda za tiste, ki mislijo drugače. Ne zaradi kakega fanatičnega pojma "pravičnosti", temveč zato, ker je vse to poučno, celovito in očiščeno v politični svobodi odvisno od te bistvene značilnosti in njena učinkovitost izgine, ko "svoboda" postane poseben privilegij. (...)
ROSA LUXEMBURG
*
KOTIZACIJA: 350 EVR za 5 dni (plačilo do 1. maja) / velja za tuje udeležence oz. stroške za namestitev in prehrano.
Kotizacija za en dan udeležbe: 70 EVR (namestitev in prehrana).