POVZETKI

8. Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka

Paula Arizpe (MEH)

Budizem: Nora modrost

Spiritualnost se povezuje z RESNICO in DOBRIM ter tudi s tem kako si jih predstavlja človeški um. Zahodni in vzhodni domet resnice in dobrega sta različna – tako tvorita iskani rezultat sreče.

Prispevek analizira gnoseološki pristop budistične poti k spiritualnosti in primerja noetične parametre, kjer ležita tako koncepcija budizma kot tudi krščanstva.

Zahodno poznavanje budizma ni sistematično: s prispevkom želi razkriti osnovne koncepte, ki omogočajo primerjavo med gnoseološkim in psihološkim spletom, kot so trikaya, prvinska nedolžnost, večnost, igriva phaenomena in predanost.

Pri analizi ne nameravam zanemariti preprostih in naivnih načinov širjenja budistične tradicije po svetu, ki jih razumem kot del globoke čistosti tradicije.

Prispevek zaključuje kot most med obema tradicijama in upam, da je koristen za obe poti.

8.Mednarodni filozofski Simpozij Miklavža Ocepka

 

V počastitev dvestote obletnice rojstva Fjodora Mihajloviča Dostojevskega

V sodelovanju z Cankarjevim domom in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.

Søren Kierkegaard 2021

9. mednarodna konferenca in delavnica

 

Ob 200. obletnici smrti Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, 2500. obletnici smrti Siddarthe Gautame Buddhe in v spomin Cvetke Hedžet Tóth

 

Ljubljana, 25. 8 – 27. 8. 2021

Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana

V sodelovanju z Cankarjevim domom.

Ljubljana, Ulica Lili Novy 25 – od 21. do 24. avgusta 2021

Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija – 25. in 27. avgusta 2021

Tema: V ČASU KORONA KRIZE SMO VSI »IDIOTI«: Misliti s Kierkegaardom in Dostojevskim. Preboj v živo kulturo v dialogu z umetnostjo.

 

V svetu, v katerem živimo, bolj kot kdaj koli prej potrebujemo dialog med različnimi misleci in tistimi, ki razmišljajo drugače. Misleci, ki bodo podpirali pluralizem idej in prepričanj v smeri duhovne odprtosti. Tudi na osmem simpoziju Miklavža Ocepka želimo spodbuditi dialog med tistimi, ki v svetu razmišljajo drugače, pa tudi segajo v globine duha. Fjodor Mihajlovič Dostojevski je globoko vplival tako na eksistencializem, ki ga je sprožil Soeren Kierkegaard, kot na umetnost, ki poraja temeljna bivanjska vprašanja o smislu človekove eksistence in porajanja svobode, ki osmišlja bivanje.

Tema, ki je navdahnjena s Kierkegaardovo mislijo, pa bo tokrat vstopala v dialog z budistično filozofijo, ki se bo predstavila v različnih segmentih, ki prav tako presegajo pojme biti in substance ter samozadostnosti sebstvenosti, kar se med drugim odslikava v izreku »Vsi smo Buddha«.



Sobota, 21. 8. 2021

 


Ljubljana, Ulica Lili Novy 25

 

16:30 Prihod in nastanitev udeležencev


18:00
Otvoritvena slovesnost


20:00
Mednarodni literarni večer gostov simpozija

Nedelja, 22. 8. 2021

12:00 Delavnica z Igorjem Krajncem, Delovanje inštituta – struktura in cilji

Ponedeljek, 23. 8. 2021

12:00 Filozofska delavnica z Igorjem Bijukličem in Primožem Turkom

18:00 Filozofska predavanja na simpozijsko temo (prijavljeni udeleženci)

Torek, 24.8.2021   PODLIPA Sreda, 25.8.2021LJUBLJANA Četrtek, 26.8.2021
LJUBLJANA
Petek, 27.8.2021LJUBLJANA

8:30 Ul. Lili Novy

Zajtrk s filozofijo

Valerij Kupka, Ivana Kupka (oba SK), Milan Petkanič (SK)

(vodi Primož Repar + vzajemno povezovanje )

MEDNARODNA FILOZOFSKA KONFERENCA

Cankarjev dom

Kosovelova dvorana

10:00 Eva Ďurková (SK)

POGOVOR

10:30 Peter Konderla (SK)

POGOVOR

11:00 Thomas Diesner (GER)

POGOVOR

11:30 Thomas Menamparampil (IND)

POGOVOR

12:00 Ivana Kupka in Valerij Kupka (SK)

POGOVOR

12:30 Bojan Žalec (SLO)

POGOVOR

10:00 Tibetanski budizem, budizem in izkustvo

Olga Markič,

Nina Petek, Jan Ciglinečki

11:00 Vizualna meditacija

11:00 Odhod v Podlipo

POPOLDNE OB MLINU

Nagovor gostitelja g. Antona Koščaka

Pogovor s theravadskim budističnim menihom Hirikom, gozdni budistični samostan Samanadipa, Goljek

(vodi Nina Petek)

Ciril Klanjšček: Gestalt delavnica o sobivanju – Kierkegaard in Buda

Poseben gost:

Martin. B. Matuštík (CZ/ZDA)

(vodita Primož Repar in Klara Vulikić)

Piknik

12:00 Otvoritev konference

12:15 Nagovor: Primož Repar (SLO)

POGOVOR

12:30 Anastasia Masova (RUS)

POGOVOR

13:00 Milan Petkanič (SK)


POGOVOR

13:30 Primož Repar (SLO)

POGOVOR

16:00 Neža Zajc (SLO)

16:30 PANEL V SPOMIN Cvetki H. Tóth

Igor Černe (vodi)

Primož Repar,

Eva Bahovec (vsi SLO)

POGOVOR

18:00 Abrahim H. Khan (CAN)

POGOVOR

18:30 Igor Grdina (SLO)

POGOVOR

13:00 Jasna Koteska (MK)


POGOVOR

13:30 Dostojevski: Idiot (kratek prizor)

13:40 Primož Repar (SLO)

POGOVOR

16:00 PANEL: VSI SMO BUDDHA

Buddha in Ananda (dramatiziran dialog)

16:05 Andrej Ule,

Sebastjan Vörös (SLO)

POGOVOR

17:00 Vizualna meditacija

17:05 Marko Uršič,

Borut Ošlaj (SLO)

POGOVOR

18:00 Vizualna meditacija

18:10 DAR OSEBE Primoža Reparja (ob 40. obletnici smrti Edvarda Kocbeka)

18:30 Paula Arizpe (MX)

POGOVOR

19:00 Humberto O. Vilaseñor (MX)

POGOVOR

11:05 POGOVOR

Borut Škodlar z budistično nuno Karmo Wangmo

***

12:00 Dostojevski: Idiot (kratek prizor)

12:10 Urša Zabukovec (SLO)

12:40 Jelena Djurić (SRB)

POGOVOR

13:10 Jasna Koteska (MAK)

POGOVOR

13:40 Ciril Klanjšček (SLO)

POGOVOR

16:30 Dostojevski in jaz (predstavitev zbornika)

POGOVOR

17:00 Darko Štrajn (SLO)

POGOVOR

   

19:30

Predstavitev knjig inštituta

Žarko Paić: The Spheres of Existence (Toronto)

Bojan Žalec: Kierkegaard o ljubezni in preizkušnjah (Ljubljana)

SKLEPNA OKROGLA MIZA /kviz

17:30 Filozofski simpozij znotraj konference

In vino veritas 5:

Uvod: Abrahim H. Khan


(okrogla miza/filozofski kviz: 10 udeležencev; moderira Mirel Knez; režija Niko Goršić; )

NAJBOLJŠI GOVORCI BODO NAGRAJENI s strani mednarodne komisije

21:00, Ul. Lili Novy

POEZIJA-PODOBA-GLAS

Valerij Kupka (SK),

H. O. Vilaseñor (MX)

(vodi Primož Repar)

    POGOSTITEV IN SKLEPNO DRUŽENJE
     
SPREMLJAJOČI DOGODKI

 

Fotografska projekcija, Umetniška fotografija Bojana Stepančiča (DVD projekcija, Konference 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018)

filozofija
Teologija
kULTURE
filozofija
Teologija
kULTURE
filozofija
Teologija
kULTURE
filozofija
Teologija
kULTURE

KIERKEGAARDOVO LETO 2021

8. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA

POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV

Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard

Soorganizator: KUD Apokalipsa

Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana

Ulica Lili Novy 25, 1000 Ljubljana: 21. do 24. avgust, 2021

Cankarjev dom Ljubljana: 25. do 27. avgust, 2021

Filozofska šola Unije: 29. avgust do 5. september, 2021

 

Letošnji simpozij je posvečen 200. obletnici rojstva Fjodora Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881).

 

Tema: V času koronakrize smo vsi »Idioti«: Misliti s Kierkegaardom in Dostojevskim. Preboj v živo kulturo v dialogu z umetnostjo.

Letošnji simpozij bo posvečen tudi spominu na pokojno dr. Cvetko H. Tóth. V ta namen bo organizirana posebna sekcija, ki bo namenjena misli Tóthove, njenemu delu in njeni filozofiji. Ob morebitni prijavi na omenjeno sekcijo vas prosimo, da to navedete v svojem prijavnem elektronskem sporočilu.

Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z naslovom prispevka v slovenskem in angleškem jeziku, najkasneje do 1. maja 2021 na spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Življenjepis naj poleg krajšega opisa vsebuje tudi kontaktne informacije (elektronski naslov, telefonska številka).

Rok za oddajo povzetkov, v slovenskem in angleškem jeziku, je 15. maj 2021. Prosimo, da pri oddaji povzetka upoštevate sledeče:

-          pisava: Times New Roman;

-          velikost pisave: 12;

-          razmak med vrsticami: 1.5;

-          max. 1.300 znakov.

Rok za oddajo prispevkov, v obsegu do 20.000 znakov, je 15. julij 2021. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, predpisanim stilskim določilom in načinu citiranja, bodo objavljeni v zborniku Kierkegaard v letu 2022. Določila so sledeča:

-          pisava: Times New Roman;

-          velikost pisave: 12;

-          razmak med vrsticami: 1.5;

-          stil citiranja: Priimek, I. (Leto): Naslov. Mesto: Založba.

Kotizacija za tuje udeležence: 350 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane) / v primeru neugodne epidemiološke slike je možno tudi sodelovanje in predstavitev prispevka preko spletne platforme ZOOM*, ki ne terja nikakršne kotizacije

Kotizacija za domače udeležence: 50 EUR

Kotizacija za Filozofsko šolo Unije: 250 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane)

*Ob slučajni nezmožnosti osebnega obiska Ljubljane iz katerihkoli razlogov, v času mednarodnega simpozija, je možna tudi prijava k sodelovanju preko ZOOMa. V primeru večjega števila ZOOM prijav, bomo primorani v selekcijo prispevkov.

Dodatne informacije: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

EMILY MARTONE: (Ne)politika prijateljstva in žalovanja

 

Ta prispevek je namenjen preučevanju vprašanja skupnosti v Kierkegaardovi misli, ki jo primerja z Montaignovim konceptom političnega prijateljstva in Derridajevimi politikami prijateljstva. Da bom izpostavila možne povezave med pojmoma prijateljstva in političnega, bom razpravljala o načinu, kako trije avtorji obravnavajo dve strogo povezani temi: prijateljstvo in žalovanje.
Montaigne je po aristotelsko-ciceronski lekciji o filiji in branju prijatelja Etienne de la Boetija poudaril politično razsežnost prijateljstva. Klasična merila podobnosti, enakosti in vzajemnosti združuje s temeljnim trenutkom svobodne in prostovoljne izbire, ki oblikuje posameznike v konfliktnih razmerah. Kot je dejal Montaigne, je odločitev politična kategorija prijateljstva, ki pomeni mikroskopsko raven družbe in kritično napako človekove nagnjenosti k prostovoljnemu hlapčevanju.
Derrida v Politiki prijateljstva dekonstruira metafizično tradicijo, ki je temeljila na političnem prijateljstvu. V nasprotju z Montaignom Derrida vidi tipične značilnosti političnega prijateljstva skupaj z njegovimi možnimi degenerativnimi izidi. Politični premiki k že znani konfiguraciji, ki temelji na naravoslovni predpostavki: družina, država, narod so prepleteni z mitom o zemlji in krvi. Politično je potemtakem utemeljeno na prijateljstvu, ki svoj pogoj možnosti najde v dialektični suspenziji sovraštva in s tem v mitskem paru Prijatelj / sovražnik. Montaigneova beseda: "O prijatelji moji, ni prijatelja", postane neločljiva od Nietzschejeve: "Sovražniki, sovražnikov ni". Vendar pa Derrida predvideva možnost prijateljstva kot nepolitičen pojav in ga identificira v odnosu, ki ga je žalost, vedno prisotna v prijateljstvu, preživela.
Kierkegaard ponuja alternativno kritično branje obema predhodnima interpretacijama: opisuje prijateljstvo po Montaigneovih besedah, nato pa ga z ljubeznijo deli v svojih preferenčnih zvezah. Ker je prijatelj izbran zato, ker ustreza klasičnim kriterijem prijateljstva, se njegova drugačnost izgubi in odnos se zoži na narcistično podvojitev ega.
Bolj kot dva ega postaneta eno z medsebojno združitvijo, se večji slednji poenoten ego oddalji od drugih zunaj odnosa. Ker je prijateljstvo kot družbena celica ustvarjeno na takšen
izključen in izključuijoč način, Kierkegaard opisuje – daleč pred svojim časom – celotno politiko kot samo po sebi narcistično. Enten-Ellerjev Symparanekromenoi, zbor mrtvih (npr
prijateljstva med Lelijem in Cicerom, La Boetijem in Montaigneom) je vzor osamljenosti in družabnosti, ki sta značilna za sodobno družbo. Kierkegaard tem preferencialnim vezem nasprotuje z ljubeznijo do bližnjega in modelom krščanske skupnosti kot izvedljive alternative paradigmi politične teologije. Kategorija bližnjega suspendira razliko med prijateljem in sovražnikom in se tako izkaže za popolnoma nepolitično. Hkrati se odpira v vrsto družbene vezi, emblematično predstavljeno z ljubeznijo do pokojnika, ki nadomešča konstrukcijo skupne identitete, ki temelji na podobnosti (družbi), vzajemni odprtosti do drugih, ki je hkrati kenotična izpostavljenost in razlastitev nekega ega (skupnosti).

 

Thomas Menamparampil (IND); povzetek

DIALOG CIVILIZACIJ, RICCIJEV MODEL

Zgodovina nam govori, da se razlike pojavljajo med skupnostmi, kulturami, državami in še zlasti med civilizacijami. Ne gre zato, da ne bi marali drugih kultur ali civilizacij, ampak smo napačno razumeli pomene. Majhni problemi so velikih proporcev. Z popolnoma razvito tezo Samuela Huntingtona o neizogibnosti "spopada civilizacij" ne moremo iti do konca, strinjamo pa se z njegovim osrednjim argumentom, da je v sodobnem času prišlo do ponovnega prebujanja kultur in civilizacij in da se meje zaostrujejo. Obstajajo možnosti za večjo oblastnost in napetosti, in dobro je iskati poti, ki vodijo k umirjanju strahov, dialoga, sprave in sodelovanja.