KIERKEGAARDOVO LETO 2021
8. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA
POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV
Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard
Soorganizator: KUD Apokalipsa
Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana
Ulica Lili Novy 25, 1000 Ljubljana: 21. do 24. avgust, 2021
Cankarjev dom Ljubljana: 25. do 27. avgust, 2021
Filozofska šola Unije: 29. avgust do 5. september, 2021
Letošnji simpozij je posvečen 200. obletnici rojstva Fjodora Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881).
Tema: V času koronakrize smo vsi »Idioti«: Misliti s Kierkegaardom in Dostojevskim. Preboj v živo kulturo v dialogu z umetnostjo.
Letošnji simpozij bo posvečen tudi spominu na pokojno dr. Cvetko H. Tóth. V ta namen bo organizirana posebna sekcija, ki bo namenjena misli Tóthove, njenemu delu in njeni filozofiji. Ob morebitni prijavi na omenjeno sekcijo vas prosimo, da to navedete v svojem prijavnem elektronskem sporočilu.
Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z naslovom prispevka v slovenskem in angleškem jeziku, najkasneje do 1. maja 2021 na spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Življenjepis naj poleg krajšega opisa vsebuje tudi kontaktne informacije (elektronski naslov, telefonska številka).
Rok za oddajo povzetkov, v slovenskem in angleškem jeziku, je 15. maj 2021. Prosimo, da pri oddaji povzetka upoštevate sledeče:
- pisava: Times New Roman;
- velikost pisave: 12;
- razmak med vrsticami: 1.5;
- max. 1.300 znakov.
Rok za oddajo prispevkov, v obsegu do 20.000 znakov, je 15. julij 2021. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, predpisanim stilskim določilom in načinu citiranja, bodo objavljeni v zborniku Kierkegaard v letu 2022. Določila so sledeča:
- pisava: Times New Roman;
- velikost pisave: 12;
- razmak med vrsticami: 1.5;
- stil citiranja: Priimek, I. (Leto): Naslov. Mesto: Založba.
|
Kotizacija za tuje udeležence: 350 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane) / v primeru neugodne epidemiološke slike je možno tudi sodelovanje in predstavitev prispevka preko spletne platforme ZOOM*, ki ne terja nikakršne kotizacije Kotizacija za domače udeležence: 50 EUR Kotizacija za Filozofsko šolo Unije: 250 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane) |
*Ob slučajni nezmožnosti osebnega obiska Ljubljane iz katerihkoli razlogov, v času mednarodnega simpozija, je možna tudi prijava k sodelovanju preko ZOOMa. V primeru večjega števila ZOOM prijav, bomo primorani v selekcijo prispevkov.
Dodatne informacije: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
EMILY MARTONE: (Ne)politika prijateljstva in žalovanja
Ta prispevek je namenjen preučevanju vprašanja skupnosti v Kierkegaardovi misli, ki jo primerja z Montaignovim konceptom političnega prijateljstva in Derridajevimi politikami prijateljstva. Da bom izpostavila možne povezave med pojmoma prijateljstva in političnega, bom razpravljala o načinu, kako trije avtorji obravnavajo dve strogo povezani temi: prijateljstvo in žalovanje.
Montaigne je po aristotelsko-ciceronski lekciji o filiji in branju prijatelja Etienne de la Boetija poudaril politično razsežnost prijateljstva. Klasična merila podobnosti, enakosti in vzajemnosti združuje s temeljnim trenutkom svobodne in prostovoljne izbire, ki oblikuje posameznike v konfliktnih razmerah. Kot je dejal Montaigne, je odločitev politična kategorija prijateljstva, ki pomeni mikroskopsko raven družbe in kritično napako človekove nagnjenosti k prostovoljnemu hlapčevanju.
Derrida v Politiki prijateljstva dekonstruira metafizično tradicijo, ki je temeljila na političnem prijateljstvu. V nasprotju z Montaignom Derrida vidi tipične značilnosti političnega prijateljstva skupaj z njegovimi možnimi degenerativnimi izidi. Politični premiki k že znani konfiguraciji, ki temelji na naravoslovni predpostavki: družina, država, narod so prepleteni z mitom o zemlji in krvi. Politično je potemtakem utemeljeno na prijateljstvu, ki svoj pogoj možnosti najde v dialektični suspenziji sovraštva in s tem v mitskem paru Prijatelj / sovražnik. Montaigneova beseda: "O prijatelji moji, ni prijatelja", postane neločljiva od Nietzschejeve: "Sovražniki, sovražnikov ni". Vendar pa Derrida predvideva možnost prijateljstva kot nepolitičen pojav in ga identificira v odnosu, ki ga je žalost, vedno prisotna v prijateljstvu, preživela.
Kierkegaard ponuja alternativno kritično branje obema predhodnima interpretacijama: opisuje prijateljstvo po Montaigneovih besedah, nato pa ga z ljubeznijo deli v svojih preferenčnih zvezah. Ker je prijatelj izbran zato, ker ustreza klasičnim kriterijem prijateljstva, se njegova drugačnost izgubi in odnos se zoži na narcistično podvojitev ega.
Bolj kot dva ega postaneta eno z medsebojno združitvijo, se večji slednji poenoten ego oddalji od drugih zunaj odnosa. Ker je prijateljstvo kot družbena celica ustvarjeno na takšen
izključen in izključuijoč način, Kierkegaard opisuje – daleč pred svojim časom – celotno politiko kot samo po sebi narcistično. Enten-Ellerjev Symparanekromenoi, zbor mrtvih (npr
prijateljstva med Lelijem in Cicerom, La Boetijem in Montaigneom) je vzor osamljenosti in družabnosti, ki sta značilna za sodobno družbo. Kierkegaard tem preferencialnim vezem nasprotuje z ljubeznijo do bližnjega in modelom krščanske skupnosti kot izvedljive alternative paradigmi politične teologije. Kategorija bližnjega suspendira razliko med prijateljem in sovražnikom in se tako izkaže za popolnoma nepolitično. Hkrati se odpira v vrsto družbene vezi, emblematično predstavljeno z ljubeznijo do pokojnika, ki nadomešča konstrukcijo skupne identitete, ki temelji na podobnosti (družbi), vzajemni odprtosti do drugih, ki je hkrati kenotična izpostavljenost in razlastitev nekega ega (skupnosti).
Thomas Menamparampil (IND); povzetek
DIALOG CIVILIZACIJ, RICCIJEV MODEL
Zgodovina nam govori, da se razlike pojavljajo med skupnostmi, kulturami, državami in še zlasti med civilizacijami. Ne gre zato, da ne bi marali drugih kultur ali civilizacij, ampak smo napačno razumeli pomene. Majhni problemi so velikih proporcev. Z popolnoma razvito tezo Samuela Huntingtona o neizogibnosti "spopada civilizacij" ne moremo iti do konca, strinjamo pa se z njegovim osrednjim argumentom, da je v sodobnem času prišlo do ponovnega prebujanja kultur in civilizacij in da se meje zaostrujejo. Obstajajo možnosti za večjo oblastnost in napetosti, in dobro je iskati poti, ki vodijo k umirjanju strahov, dialoga, sprave in sodelovanja.
7.Mednarodni filozofski Simpozij Miklavža Ocepka
»Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja«
V sodelovanju s Cankarjevim domom in Razvojno informacijskim centrom Bela krajina (RIC)
Søren Kierkegaard 2019
7. mednarodna konferenca in delavnica
Primostek pri Metliki, Ljubljana, 13. 5. – 17. 5. 2019
Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana
V sodelovanju z Cankarjevim domom, Razvojno informacijskim centrom Bela Krajina (RIC) in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.
Primostek pri Metliki (Big Berry Resort), Slovenija – od 13. do 15. maja 2019
Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija – 16. in 17. maj 2019
Tema: EKSISTENCIALIZEM IN MOŽNOST NOVE POLITIKE V SVETU
