Søren Kierkegaard 2024

12. mednarodna konferenca in delavnica

Ljubljana, 21. – 23. 10. 2024

Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana

V sodelovanju s Cankarjevim domom in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.

Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija – 22. in 23. oktobra 2024

Tema: Filozofija / Kierkegaard brez meja.

Ponedeljek, 21. 10. 2024

Ljubljana, Ulica Lili Novy 25

14:00 Delavnica “Struktura in cilji” (CERI-SK)

POVZETKI PRISPEVKOV

9. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka

Podaljšano apokaliptično 20. stoletje se končuje, kako spodbuditi posameznika k bivanjskemu zaobratu v novo oikonomijo odnosov?

V sodelovanju s Cankarjevim domom in Ustvarjalnim centrom Krušče.

Krušče in Ljubljana, 9. – 16. junij 2023

Paula Arizpe (MX): O nezmožnosti ne biti Pascalianec

Dela Blaisa Pascala služijo kot vir inspiracije odkar so bila prvič zapisana. Zanimivo dejstvo je, da se Pascal ni strinjal z Descartesovo delitvijo med res cogitans in res extensa, kljub temu da je ravno njegovo življenje izražalo to dihotomijo. V prispevku želim prikazati:

1. estetiko pragmatičnosti Pascalovih del;
2. globino Pascalove duhovne refleksije;
3. gordijski vozel med res cogitans in res extensa v Arrowem teoremu;
4. prevlado dobrega življenja in njegovih odvečnih koristi.

Preberi več

KIERKEGAARDOVO LETO 2023

9. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA

11. MEDNARODNA FILOZOFSKA KONFERENCA IN DELAVNICA SØRENA KIERKEGAARDA

POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV

Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard

Soorganizator: KUD Apokalipsa

Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana

Ustvarjalni center Krušče, Krušče: 9. do 13. junij, 2023

Cankarjev dom Ljubljana: 14. do 16. junij, 2023

Filozofska šola Unije: 18. junij do 25. junij, 2023

Simpozij je posvečen 30. obletnici KUD Apokalipsa, 10. obletnici Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Soeren Kierkegaard in 400. obletnici rojstva Blaisa Pascala (1623–1662).

Tema: Podaljšano apokaliptično 20. stoletje se končuje, kako spodbuditi posameznika k bivanjskemu zaobratu v novo oikonomijo odnosov?

Apokalipsa v stari grščini ni katastrofa,

nasprotno »apokalipsis« pomeni razodevanje, odkrivanje, odstiranje.

Vednost, ki je človeku nujno potrebna, je spoznati samega sebe. (Pascal, Misli, & 144) Po Klimaku (Kierkegaard, Pripis) je slehernik pred nalogo postajanja subjektivni mislec. Skrivnost te misli je v paradoksnosti same eksistence, naravnane na presežnost absolutnega. Poraja se vprašanje, kako misel zaobrniti, da bi mislili na obe strani hkrati v dialogu skupnosti (kot subjekti, osebe, odgovorni posamičniki) in po tem tudi ravnali v vseobče blagostanje sobivanja.

Po katastrofah 20. stoletja so travme legle na življenje in zastrle celo samo smrt, človek pa se s svojo ustrojenostjo vse bolj predaja brezimnosti usode. Sodobna tehnična civilizacija se zlovešče razkriva v neke vrste državljanski vojni zlaganih vrednostnih sistemov, ki samo prikrivajo odpravo človeka spričo ideje proizvodnje in potrošnje, ki iz njega dela stroj ter ukinja sleherno dostojanstvo vsega živečega. Tej brezmejni polastitvi se lahko upre samo posamičnik, ki samoreflektira svoj lastni položaj in tako odstira pot v občestvenost. Sodobni individuum je namreč dividuum ki svojo dividualnost napaja iz samopozabe, samoprehitevanja, potrošništva in množične ne-kulture.

Kierkegaard je lepo pokazal, da se posamičnik ne more utelesiti v nečem množičnem, saj to vselej beži pred posamičnostjo. Eksistencialna revolucija, ki smo jo pred desetletjem napovedali kot duhovno preobrazbo, tako ne more potekati pod takšno ali drugačno prisilo (ideologije, političnega prepričanja), temveč le z evolucijsko rastjo razumevanja, ki se odraža z dejanji ljubezni. Ustrojena družba namreč prinaša pomasovljeno enost, družabnost pa izraža dvojino, dialog, pogovor dveh, iz obličja v obličje. Stališča pa so osebno doživeta, in v tem smislu korenita ter zakoreninjena v resničnem izročilu. Le to lahko vodi k skupnemu dobremu.

Za politični izraz tega je tako potrebno omogočiti pogoje možnosti za resnični dialog pretresenih, toda v vsej medsebojni spravljivosti, a obenem nujno korenito. Le tako bomo lahko prisluhnili tudi drugače mislečim oziroma pomagali konkretnemu bližnjiku v stiski. Ta odprtost za dialog je tudi slovo od potrebe po družbeni moči kot oblasti v slovesu slavljenja družabnosti, ki prebuja iskrenost posameznika v plemeniti želji po korenitem premisleku. Ob tem se vselej srečujemo s presežnim, kjer nas bivanjski nemir vabi k polnemu življenju. Posameznik je danes uspavan v navidezni demokraciji. Nova oikonomija odnosov ne more brez temeljne vrednosti, ki jo lahko da samo sebi zvesti posamičnik. Ta temeljni odnos pa terja od nas korenito osebno opredelitev do stvarnosti, ki se tiče ureditve sveta, v katerem živimo. Zato je treba perspektivo prakse, ki je teoretično deklarirana in praktično potlačena zaobrniti iz tega obupa v pričakovanje in udejanjanje. Presežnost smisla človekovega osebnega bivanja daje novo eksistenco, zato pa je potrebna eksistencialna komunikacija. Tako osebna odgovornost prihaja nasproti v obličju sočloveka. Vse drugo je samovolja psevdoeksistence, ki v človeku lahko zbudi najslabše. Kierkegaarda in Pascala je tako treba v skrbi za bližnjika vzeti skrajno resno po tistem temeljnem vprašanju, ko se vprašam, ali gledam v skupnost sveta vsega živečega s pogledom življenja ali smrti, oikonomijo odgovornosti posamičnosti ali orgiastičnostjo množičnosti.

Ko bomo dojeli svoj položaj, bomo dobili tudi nov kriterij lastnega ravnanja. To je subjektivni, kriterij, ki zahteva strast mišljenja, kjer se vselej zastavlja vprašanje razumevanje samega sebe v lastni eksistenci in obenem njeno podvojitvijo s konkretnim ravnanjem: »Kdor misli eksistenco, ne da bi jo mislil strastno, je tako, kot da je sploh ne bi mislil, kot da bi pozabil na tisto najpomembnejše – da je on sam obstajajoči.« (Kierkegaard, Pripis, 242)

To pomeni poglabljanje izkušnje v bivanjskem zaobratu, ki ne more vztrajati v zgolj mišljenju ali se izogniti politični sferi kot razsežnosti eksistence. Biti odprtega duha in srca tako pomeni, »hoteti dobro« in prinaša enost mišljenja in ravnanja.

Naša premišljevanja bomo zastavili tako, da jih bomo nadaljevali s Filozofsko šolo Unije: Kako z bivanjskim občevanjem spodbuditi posamično odgovornost za oikonomsko demokracijo v blagor skupnosti posamičnikov.

Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z naslovom prispevka v slovenskem in angleškem jeziku, najkasneje do 20. februarja 2022 na spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Življenjepis naj poleg krajšega opisa, vsebuje tudi kontaktne informacije (elektronski naslov, telefonska številka).

Rok za oddajo povzetkov, v slovenskem in angleškem jeziku, je 5. marec 2023. Prosimo, da pri oddaji povzetka upoštevate sledeče:

-          pisava: Times New Roman;

-          velikost pisave: 12;

-          razmak med vrsticami: 1.5;

-          max. 1.300 znakov.

Rok za oddajo prispevkov, v obsegu do 20.000 znakov, je 5. maj 2023. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, predpisanim stilskim določilom in načinu citiranja, bodo objavljeni v zborniku Kierkegaard v letu 2024. Določila so sledeča:

-          pisava: Times New Roman;

-          velikost pisave: 12;

-          razmak med vrsticami: 1.5;

-          stil citiranja: Priimek, I. (Leto): Naslov. Mesto: Založba.

Dodatne informacije: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

POVZETKI

Igor Bijuklič (SLO)

Pritlikavi titani: Günther Anders in prometejski razkorak kot novi položaj človeka v tehnični dobi

Za Güntherja Andersa, enega bolj prodornih in samosvojih mislecev metamorfoz človeške duševnosti v tehnični dobi, pomeni leto 1945 začetek nove dobe, v kateri se je človeški položaj fundamentalno spremenil. Vsemogočnost človeštva nastopi v inverzni obliki, ne kot ustvarjanje iz nič, ampak kot redukcija na nič. Zmožnost, da na zemlji sprožamo procese, ki so podobni tistim, ki se odvijajo na površini sonca, torej zmožnost, da človeštvo sproducira svoj lasten konec, inavgurira »pritlikave titane«. Z nastopom moderne tehnike za Anders nastane nepremostljiva vrzel med različnimi človeškimi zmožnostmi, najbolj izrazito med tem kaj vse lahko proizvedemo (tehnično spočenjamo, izumljamo) in na drugi strani človeško zmožnostjo imaginacije. Človeška domišljija, zaznavanje, čustvovanje, jezik postanejo skrajno zamejeni glede na skorajda neskončne učinke našega tehničnega početja. Znotraj te moderne shizofrenije, te nove conditio humana, ki jo Anders poimenuje »prometejski razkorak« (Prometheische Geffäle), zamišljanje končnih učinkov našega lastnega početja ni več tako enostavno dosegljivo oziroma znotraj tehnične delitve dela in pristojnosti tudi ni več naša naloga in skrb. Predimenzioniranost in nepredstavljivost sta vpisana v naše tehnično početje in tako se zlahka zgodi, da ravno tisto najbolj grozljivo in strašno ne vzgiba več naše skrbi in čustvovanja. Kako, če sploh, je možno premostiti ta razkorak?

Ključne besede: Günther Anders, moderna tehnika, titani

Preberi več

KIERKEGAARDOVO LETO 2022

10. MEDNARODNA FILOZOFSKA KONFERENCA IN DELAVNICA SØRENA KIERKEGAARDA

POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV

Organizator: Srednjeevropski raziskovalni inštitut Soeren Kierkegaard

Soorganizator: KUD Apokalipsa

Soorganizator mednarodne konference: Cankarjev dom Ljubljana

Ulica Lili Novy 25, 1000 Ljubljana: 6. do 8. junij, 2022

Cankarjev dom Ljubljana: 9. do 10. junij, 2022

Filozofska šola Unije: 12. junij do 19. junij, 2022

Tokratna konferenca in delavnica je posvečena 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Güntherja Andersa (1902–1992).

Tema: Pretnja tehnologije in bivanjsko upanje med »ne-še« in »nič-več«: Kako sploh še človeško živeti v negotovih časih grožnje totalne odprave človeštva / človečnosti?

»Tehnifikacija bitja: dejstvo, da je danes mogoče, da nas nevede in posredno, kot vijake v stroju, uporabijo v dejanjih, katerih učinki so onkraj obzorja naših pogledov in domišljije in katere, ko bi si jih sploh lahko zamislili, nikakor ne bi mogli odobravati – to dejstvo je spremenilo same temelje našega moralnega obstoja«(Günther Anders, 3. junija 1959).

Od udeležencev pričakujemo, da pošljejo svojo prijavo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj z naslovom prispevka v slovenskem in angleškem jeziku, najkasneje do 17. januar 2022 na spletni naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Življenjepis naj poleg krajšega opisa, vsebuje tudi kontaktne informacije (elektronski naslov, telefonska številka).

Rok za oddajo povzetkov, v slovenskem in angleškem jeziku, je 24. januar 2022. Prosimo, da pri oddaji povzetka upoštevate sledeče:

-          pisava: Times New Roman;

-          velikost pisave: 12;

-          razmak med vrsticami: 1.5;

-          max. 1.300 znakov.

Rok za oddajo prispevkov, v obsegu do 20.000 znakov, je 25. februar 2022. Prispevki, ki bodo zadostili kriterijem ustrezne kvalitete, predpisanim stilskim določilom in načinu citiranja, bodo objavljeni v zborniku Kierkegaard v letu 2023. Določila, ki morajo biti nujno upoštevana, najdete v priloženi priponki Temp_Contribution. Prispevki, ki ne bodo upoštevali določil, ne bodo sprejeti za objavo v Kierkegaard 2023.

Kotizacija za tuje udeležence: 350 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane) / v primeru neugodne epidemiološke slike je možno tudi sodelovanje in predstavitev prispevka preko spletne platforme ZOOM, ki ne terja nikakršne kotizacije.

Kotizacija za domače udeležence: 50 EUR

Kotizacija za Filozofsko šolo Unije: 250 EUR (kotizacija krije vse stroške bivanja in prehrane).

Dodatne informacije: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

POVZETKI

8. Mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka

Paula Arizpe (MEH)

Budizem: Nora modrost

Spiritualnost se povezuje z RESNICO in DOBRIM ter tudi s tem kako si jih predstavlja človeški um. Zahodni in vzhodni domet resnice in dobrega sta različna – tako tvorita iskani rezultat sreče.

Prispevek analizira gnoseološki pristop budistične poti k spiritualnosti in primerja noetične parametre, kjer ležita tako koncepcija budizma kot tudi krščanstva.

Zahodno poznavanje budizma ni sistematično: s prispevkom želi razkriti osnovne koncepte, ki omogočajo primerjavo med gnoseološkim in psihološkim spletom, kot so trikaya, prvinska nedolžnost, večnost, igriva phaenomena in predanost.

Pri analizi ne nameravam zanemariti preprostih in naivnih načinov širjenja budistične tradicije po svetu, ki jih razumem kot del globoke čistosti tradicije.

Prispevek zaključuje kot most med obema tradicijama in upam, da je koristen za obe poti.

Preberi več